Maja Vidmar

Slovenska spisateljica, pjesnikinja Maja Vidmar boravila je u Pazinu mjesec dana kao korisnica stipendije koju dodjeljuje Grad Pazin u sklopu međunaronog susreta izdavača Put u središte Europe… O svom boravku zapisala je:

“V Pazinu sem že tri tedne. Vse je tako, kot sem upala, da bo, razen vremena. V globeli pod Hišo za pisatelje sicer že tri tedne cvetijo zvončki, vendar zima ne odide. Na srečo je v hiški toplo, klimatska naprava dobro greje. Vedno, ko se zbudim, ugibam, kaj šumi: klima, dež ali Pazinščica? Navadno kar vse troje.

Ljudje v Pazinu so srčno prijazni. Ne samo v Spomen domu, kjer mi vedno pomagajo in me vabijo na vse prireditve, vsi so prijazni. Nisem pričakovala, da se bom toliko družila. Mislila sem, da imam veliko časa in sem hvaležno sprejela vsa povabila: razstava, gledališka predstava, potopisno predavanje, predstavitev knjige in večerja … zdaj pa se hitro približuje dan, ko bom morala spet v Ljubljano. Bojim se, da sem premalo naredila, pa ni res. Med drugim sem končala knjigo pesmi in predvsem sem uredila svoje misli in namene – v bistvu tako, da sem si dovolila ne misliti. To je najlažje narediti spodaj, ob vodi.

Če ne dežuje, se spustim po stopnicah v globel do Pazinščice in čez mostiček, kadar ni preplavljen, po potki gor do hotela. Voda me vedno prevzame. Nekaj istega se vedno znova razdeli ob skali in nekaj istega se na drugi strani skale divje objame. To lahko gledam še in še.

V Pazinu je dovolj miru za branje (prebrala sem več kot prej v dveh letih) in dovolj miru za pisanje. To je največji privilegij. Ko bi si le lahko tak mesec pisanja privoščila vsako leto!”

Maja Vidmar